Najstarejše udomačene živali med živalskimi vrstami so konji, ki jih je človek uporabljal za prevoz in delo. Še v današnjem času se uporabljajo konji za prevoz predvsem v turistične namene, za prevoz kočij. Drugače pa so konji v današnjem času predvsem dobra družba za šport in jahanje. Njihova dobra lastnost je, da so zelo inteligentni in hkrati zelo občutljivi. Imajo veliko fizično zmogljivost in sposobnost, da se hitro odzivajo. Svojo komunikacijo kažejo z govorico telesa, po položaju ušes in repa ter po napetosti mišic.

Radi so v čredah, saj se tako počutijo varnejše. Večino svojega časa preživijo v gibanju, zato potrebujejo veliko prostora. Zelo dobro zaznavajo energijo, ton glasu in telesne napetosti človeka. Hitro se učijo s ponavljanjem in nagrajevanjem, ne prenašajo pa grobosti. Poznamo več pasem konj, kot so toplokrvni, hladnokrvni, poniji, arabski konji, lipicanci, islandski konji. Med vsemi so najbolj prepoznavni in najstarejši lipicanci, ki slovijo po svoji eleganci. Imajo izrazito zmožnost učenja in izvajanja zahtevnih gibanj. Po barvi so lipicanci večinoma sivi, pogosto tudi beli; žrebiči se lahko skotijo črni ali temno rjavi, kasneje pa z odraščanjem posivijo. Posebej zanje skrbi kobilarna Lipica, ki vodi plemenski program. Predstavljajo tudi klasične dresurne predstave. Nudijo oglede predstav, kjer nastopajo konji, in na tak način privabljajo turizem. Konje uporabljamo tudi v terapevtske namene, predvsem za osebe s senzoričnimi motnjami, z avtizmom ali anksioznimi stanji. Konj krepi samozavest, čustveno stabilnost in občutek varnosti. Znanka mi je enkrat povedala izkušnjo, ko je sinu nudila terapijo s konji, ki jo je predlagala zdravnica. Na začetku je moral konja le opazovati in se naučiti približati. Konj je na njegovo napetost reagiral tako, da se je ustavil ali odmaknil.

Terapevtka mu je razložila, da konj deluje kot ogledalo. Reagira tako kot človek čuti v sebi. Sin se je naučil umirjenosti in sproščenosti.…