Elektroerozija kot nekonvencionalni izdelovalni proces

Elektroerozija oziroma elektroerozijska obdelava je na sploh izjemno razširjen pa tudi precej poznan postopek sodobne industrije. Spada pa med elektrotoplotne nekonvencionalne izdelovalne procese. Lahko rečemo, da predstavlja vrsto postopka, pri katerem prihaja do odnašanja materiala. Slednje je pogojeno s kombiniranim delovanjem toplotne ter električne energije.

Korenine omenjenega procesa sodijo v štirideseta leta prejšnjega stoletja, in sicer v čas, ko sta zakonca iz Rusije izumila tako imenovani sprostitveni krog.

Elektroerozija kot nekonvencionalni izdelovalni proces

 

Kako se v osnovi deli elektroerozija?

V osnovi se lahko elektroerozija deli na obdelave z električnim oblokom in na elektroimpulzivne obdelave ali obdelave s pomočjo iskrenja. Prva vrsta je torej obdelovanje s pomočjo električnega obloka in je odnašanje električnega prevodnega materiala z zaporednimi stacionarnimi obliki pri napetostih, ki so manjše od 20 voltov. Za prakso takšna elektroerozija ni tako pomembna, saj ne zagotavlja dovolj natančne obdelave.

Druga vrsta predstavlja obdelovanje s pomočjo iskrenja. Gre torej za odnašanje električnega prevodnega materiala, in sicer s časovno ločenimi iskrami pri napetostih, ki pa so večje od 20 voltov.

 

Kateri postopki elektroerozije se najpogosteje uporabljajo v praksi?

V praksi se daleč najpogosteje uporabljajo naslednji postopki: žična elektroerozija, potopna elektroerozija ter elektroerozijsko brušenje. Za potopno vrsto je značilno, da je namenjena izdelovanju kalupov, zlasti v orodjarstvu. Žična pa se daleč najpogosteje uporablja pri zelo natančnem kunturnem rezanju materialov, ki so električno prevodni.

Tako imenovano elektroerozijsko brušenje se uporablja za učinkovito brušenje orodij iz električno prevodnih karbidnih trdin pa tudi keramike.

 

Zanimiva dejstva o elektroerozijski obdelavi

Za omenjeni postopek je značilno, da je sama obdelovalnost materiala odvisna zlasti od toplotnih lastnosti materiala, ki se ga obdeluje in ne toliko od trdnostnih lastnosti. Orodje mora biti pri postopku električno prevodno, sama obraba orodja pa je predvsem odvisna od toplotnih lastnosti materiala orodja.

Čeprav je pri takšnem postopku lokalni dvig temperature precej visok, zaradi kratkih impulzov obseg prizadete cone v resnici ni prav velik.…